Spet je prišel čas, ko pri preživljanju prostega časa v naravi ali okolici našega doma opazimo vedno več živalskih in rastlinskih vrst, tudi takih, ki imajo širši, evropski naravovarstveni pomen, saj so navedene na seznamu redkih in ogroženih živalskih vrst Natura 2000. Te vrste so pogosto zelo občutljive na spremembe v njihovem življenjske okolju, zato si želijo na Zavodu RS za varstvo narave o njihovem pojavljanju zbrati čim več podatkov s pomočjo spletnega portala SporociVrsto.si.
Vrst, za katere zbirajo podatke, je v portalu več, tokrat pa iščejo bukovega kozlička (Morimus asper funereus). Bukov kozliček je poleg rogača, alpskega kozlička in hrastovega kozlička eden od ogroženih hroščev, ki so v Evropi ponekod že izginili zaradi spremenjenih razmer v gozdovih kot posledica intenzivnega gospodarjenja. Ti hrošči so odvisni od ohranjanja naravnega ravnovesja v gozdu z dovolj odmrlega in poškodovanega lesa, praviloma v avtohtonih, bukovih ali hrastovih gozdovih. V okolju, kjer se je z izsekavanjem gozd močno spremenil in je nasajena smreka, ne morejo več preživeti.
Kako bukovega kozlička prepoznamo?
Bukov kozliček ima širše robustno telo, sive ali sivo-modre barve. Na vsaki pokrovki ima po dve črni pegi. V Istri lahko opazimo tudi bukovemu kozličku podobnega kozlička Herophila tristis, ki pa je manjši in je svetlo oker, rjave pa tudi sive barve. Pege pri njem niso nepravilne in razmazane, pač pa ima na pokrovkah štiri okrogle pike. Bukov kozliček ne leti, saj ima pod pokrovkami zakrneli drugi par kril.
Kje in kdaj ga najdemo?
Bukovi kozlički so aktivni od maja do julija. Po doslej znanih podatkih je bukov kozliček razširjen širom Slovenije, le v SV Sloveniji ga ni. Najlažje ga najdemo na posekanem lesu ali štorih na posekah. Za njihov »teritorij« je značilna prisotnost poškodovanega ali posekanega lesa, na katerega samičke odlagajo jajčeca. Razvoj od jajčeca preko ličinke in bube do odraslih hroščev traja tri do štiri leta. Za svoj življenjski cikel vrsta potrebuje sklenjen, starejši in čim bolj ohranjen bukov, hrastov ali jelov gozd in ranjen les, npr. naravno odlomljena drevesa ali odmirajočo lesno maso v gozdu. Pogosto ga lahko najdemo tudi na skladovnici drv v bližini hiš, ki so blizu sklenjenim gozdovom.
Razlogi za ogroženost vrste
V preteklih stoletjih so po vsej Evropi razširjene bukove gozdove izsekali in sadili monokulture iglavcev. Naglim spremembam gospodarjenja z gozdovi se bukov kozliček ne more prilagoditi. Gradnja novih cest in prometnic prav tako predstavlja bukovemu kozličku problem, saj vrsta ne leti in se zato težje seli. Če les, v katerega je samica odložila jajčeca, odpeljemo in uporabimo, taka skladovnica deluje kot past, saj do nadaljnjega razvoja hrošča ne pride, ker les v naslednjih letih uporabi v gospodarske namene ali kurjavo.
Sporocivrsto.si
Če ste bukovega kozlička opazili, ga fotografirajte in vnesite podatek najdbe na https://sporocivrsto.si. Seveda pa se vam ni treba omejiti zgolj na predstavljeno vrsto, podatke lahko prispevate vse leto za vse vrste, ki so na voljo v portalu. Portal je namenjen vsem, ki želite aktivno sodelovati pri spoznavanju in ohranjanju narave. Deluje na mobilnih napravah, tako da lahko podatke enostavno vnesete kar na obisku v naravi. Na spletni strani boste našli tudi kratke opise in fotografije vrst. Ob vpisu podatka je treba poleg tega kje, kdaj, kdo in katero vrsto ste opazili, dodati tudi vašo lastno fotografijo vrste. Le tako bomo lahko skupaj zagotovili, da je vnesen podatek pravilen in uporaben.
LIFE NarcIS
Portal SporociVrsto.si se je v letošnjem letu nadgradil v okviru aktivnosti projekta LIFE NarcIS. LIFE NarcIS je projekt, ki postavlja informacijski sistem, ki bo kot enotna vstopna točka povezal informacije iz različnih virov ter omogočal enostavnejši, hitrejši in nazornejši dostop do naravovarstvenih podatkov.
Več o projektu si lahko preberete na povezavi: https://narcis.si/
