Narava je že v polnem razcvetu, deževni dnevi pa se počasi umikajo. V preteklih mesecih smo opazovali selitev dvoživk iz svojih prezimovališč na mrestišča in nazaj. Pri tem smo nemalokrat opazili navadno krastačo, ki jo vsi zelo dobro poznamo. Kaj pa zeleno krastačo? Ste jo že kdaj videli? Bi jo prepoznali?
Zelena krastača (Bufotes viridis) je Natura 2000 vrsta in ena izmed najbolj prilagodljivih dvoživk, saj je izredno odporna na vročino, izsušitev in slano vodo, kar ji omogoča preživetje v ekstremnih podnebnih razmerah. Kljub temu je v Sloveniji redka vrsta, ki je uvrščena na Rdeči seznam ogroženih vrst kot ranljiva vrsta. Zanjo nimamo veliko podatkov, zato bodo podatki o opažanjih, ki jih boste vnesli v Sporocivrsto.si neprecenljivi za spremljanje stanja vrste in s tem tudi stanja narave.
Kako prepoznamo zeleno krastačo?
Zelena krastača ima izrazito bradavičasto kožo. Je manjša od sorodne navadne krastače. Ločimo jo tudi po svetlem hrbtu, belo-sive do peščeno rjave barve, ki je prekrit s številnimi zelenimi, pogosto temno obrobljenimi lisami in manjšimi rdečimi ali oranžnimi pikami. Obarvanost in vzorec sta pri samcih pogosto bolj bleda in manj izrazita kot pri samicah. Trebuh je bel, sivo-bel ali rumenkast, pogosto z majhnimi temnejšimi pikami. Obarvanost ji omogoča, da v nevarnosti splošči telo in okončine ob podlago in se tako zlije z barvo okolice. Oči so izbuljene, z vodoravno črno zenico in rumenkasto ali zelenkasto šarenico. Oglaša se z glasnim in značilnim dolgim naraščajočim napevom, ki ga lahko zamenjamo z oglašanjem žuželke bramorja (Gryllotalpa gryllotalpa).
Kje jo najdemo?
Zelena krastača je lokalno prisotna po vsej Sloveniji. Je pretežno kopenska in ponoči aktivna vrsta, ki se v vodi zadržuje le v obdobju parjenja. Pogosto naseljuje začasne plitve vode brez rastlinja in plenilcev. Izvorno je stepska vrsta, njena prvotna življenjska okolja so poplavna območja nižinskih rek z občasnimi, dobro osončenimi mlakami in rahlo prstjo. Dandanes jo najpogosteje najdemo v bližini gramoznic, peskokopov, na gradbiščih in v bližini naselij. Prezimuje v zapuščenih talnih luknjah ter rovih ali skrita pod vejami in kamni. Neredko se skrije tudi v rove malih sesalcev, v kleti ali hleve.
Sporocivrsto.si
Če ste opazili zeleno krastačo, jo fotografirajte in vnesite podatek na sporocivrsto.si , ki deluje tudi na mobilnih napravah. Tako lahko podatek enostavno vnesete kar na obisku v naravi. Pri tem vrste ne vznemirjajte in jo opazujte na primerni razdalji, ki zanjo ni moteča.
LIFE NarcIS
Portal SporociVrsto.si se je v letošnjem letu nadgradil v okviru aktivnosti projekta LIFE NarcIS. LIFE NarcIS je projekt, ki postavlja informacijski sistem, ki bo kot enotna vstopna točka povezal informacije iz različnih virov ter omogočal enostavnejši, hitrejši in nazornejši dostop do naravovarstvenih podatkov. Več o projektu si lahko preberete na njihovi spletni strani. Sledite jim lahko tudi na facebooku ali instagramu.
