10 načel občanske znanosti
European Science Association (ECSA) je leta 2015 sprejela 10 načel skupnostne znanosti. Ta načela je podprla tudi organizacija Science Europe, ki je s tem potrdila kredibilnost načel ter tudi občanske znanosti kot legitimnega procesa znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
Občanska znanost je koncept znanstvenoraziskovalnega dela, ki ga lahko prilagajamo in uporabljamo na različnih znanstvenih področjih in v različnih vsebinskih okvirih. ECSA je načela razvila v okviru delovanja posebne delovne skupine za analizo najboljših praks in za spodbujanje krepitev zmogljivosti na tem področju (Sharing best practice and building capacity working group). Delovna skupina pod vodstvom Naravoslovnega muzeja v Londonu je s pomočjo članov ECSA oblikovala ključna načela, ki predstavljajo kakovostne podlage za dobre prakse na področju občanske znanosti. Zapisali so jih v dokumentu Ten Principles of Citizen Science.
Povzetek načel
1. Projekti občanske znanosti aktivno vključujejo posamezne predstavnike skupnosti v znanstvene procese, ki ustvarjajo novo znanje in znanstvena dognanja. Posamezniki imajo lahko različne vloge, ki naj bodo jasno določene in vidne.
2. Rezultati projektov občanske znanosti so konkretni znanstveni rezultati.
3. Koristi od sodelovanja imajo tako poklicni znanstveniki, kot tudi vsi ostali sodelujoči v projektih skupnostne znanosti. Koristi so lahko v različnih oblikah, od npr. znanstvenih objav, priložnosti za deljenje in pridobivanje znanja, osebnega zadovoljstva, splošnih družbenih koristi pa vse do priznanja in zadovoljstva, ko rezultati raziskav sooblikujejo rešitve v lokalnem, nacionalnem ali mednarodnem okolju.
4. Vsi sodelujoči pri projektih občanske znanosti lahko sodelujejo v različnih fazah znanstvenega procesa, kot so npr. načrtovanje raziskave, oblikovanja znanstvene metode, ustvarjanje raziskovalnih podatkov ter objava in razširjanje rezultatov.
5. Vsi sodelujoči pri projektih občanske znanosti so dobro informirani o poteku vseh faz raziskave, tudi o tistih, pri katerih ne sodelujejo kot npr. o tem, kako je raziskava vplivala na družbeni razvoj, kako so bili rezultati raziskav implementirani v različnih okoljih ipd.
6. Občanska znanost ima enak pomen kot katerikoli druga raziskovalna metoda, ima tudi svoje omejitve in predsodke, ki se jih je treba zavedati in jih vseskozi upoštevati. A v nasprotju s tradicionalnimi koncepti znanstvenoraziskovalnega dela občanska znanost omogoča vključevanje skupnosti in s tem demokratizacijo znanosti.
7. Občanska znanost deluje po načelih odprte znanosti. Podatki in metapodatki, ustvarjeni v projektih občanske znanosti, so javno dostopni, rezultati so objavljeni v odprtem dostopu, ob upoštevanju veljavnih splošnih izjem pri deljenju rezultatov raziskav.
8. V rezultatih raziskav projektov občanske znanosti so navedeni vsi sodelujoči.
9. Programi občanske znanosti so ocenjevani na podlagi rezultatov raziskav, na podlagi kakovosti raziskovalnih podatkov, na podlagi izkušenj udeležencev in na podlagi širšega družbenega ali političnega vpliva.
10. Vodje projektov občanske znanosti naj upoštevajo pravna in etična vprašanja v zvezi z avtorskimi pravicami, z intelektualno lastnino, s sporazumi o deljenju podatkov, z zaupnostjo, s citiranjem in z vplivi na okolje pri izvajanju raziskovalne dejavnosti.