Razvoj politik občanske znanosti v evropskem raziskovalnem prostoru in v svetu

V Evropskem raziskovalnem prostoru (ERA) se s sistematično podporo občanski znanosti srečujemo že vrsto let. Novembra leta 2000 je Evropska komisija sprejela dokument Science, Society and the Citizen in Europe , ki je obravnaval odnose med znanostjo, tehnologijo in širšo skupnostjo. Junija 2001 so ministri držav EU, pristojni za raziskovalno dejavnost, sprejeli posebno resolucijo o znanosti in skupnosti in položaju žensk v znanosti. Kot odgovor na to resolucijo je bil decembra 2001 objavljen akcijski načrt Science and Society, ki je spodbudil tesnejše povezovanje akademske in širše skupnosti v Evropski uniji in ki je postal podlaga za podprogram Structuring the ERA (v okviru 6. okvirnega programa (FP6)). Le-ta je s proračunom 88 milijonov evrov predstavljal prvo pobudo občanske znanosti v evropskem merilu. Cilj pobude je bil povečati družbeno sprejemanje znanosti in spodbuditi sodelovanje z njo.

V okviru 7. okvirnega programa (FP7) se je Science and Society spremenil v program Science in Society (SiS), katerega poglavitni cilj je bil spodbujati sodelovanje javnosti in zagotavljati trajen dvosmerni dialog med znanostjo in civilno družbo. Njegov proračun se je skoraj potrojil, in sicer na 280 milijonov evrov, financiral pa je 183 projektov s povprečnim prispevkom EK v višini 1,6 milijona evrov. SiS je pokazal jasno odločenost EK pri obravnavi za akademsko kot tudi širšo skupnost pomembnih vprašanj kot so npr. etična vprašanja, ozaveščanje in sodelovanje javnosti z znanostjo, enakost spolov, odnos znanosti in izobraževanja, odprt dostop do rezultatov raziskav in podobno.

SiS je vodil k razvoju koncepta, ki je usklajeval težnje in ambicije državljanov EU in drugih akterjev na področju raziskav in inovacij. Koncept se je razvil v politiko t. i.  Responsible Research and Innovation (RRI), ki je bil novembra 2014 zapisan v Rimski resoluciji o RRI .

Evalvacija učinkov 7FP je pokazala, da bi morali prihodnji okvirni programi intenzivno vključevati državljane in organizacije civilne družbe v evropske raziskovalne projekte. Državljani in civilna družba so bili prepoznani kot ključni deležniki v dialogu o namenu in koristnosti raziskav. Prepoznan je bil pomen učinkovitega komuniciranja, ki nagovarjaja različne ciljne skupine ter spodbuja povezovanje med raziskovalci, državljani in oblikovalci politik. Evalvacija Citizen Science and Citizen Engagement: Achievements in Horizon 2020 and recommendations on the way forward je tudi prepoznala, da morajo biti med ključnimi cilji vključevanja državljanov v evropske raziskovalne projekte povečanje zaupanja, pozitivno dojemanje znanosti, izboljšava implementacije novih znanj in inovacij ter spodbujanje ustvarjalnosti državljanov.

Na podlagi vseh izkušenj je EK v programu Obzorje 2020 vzpostavila podprogram Science with and for Society (SwafS), s ciljem zagotavljanja učinkovitega sodelovanja med akademsko in širšo skupnostjo oz. državljani ter spodbujanja znanstvene odličnosti v okvirih širše družbene zavesti in odgovornosti. SwafS je bil podprt s povečanim proračunom, ki je znašal 462 milijona EUR, finančno pa je podprl okoli 200 projektov občanske znanosti.

Med rezultati aktivnosti občanske znanosti v programu Obzorje 2020 najdemo številne projekte, ki bodo v prihodnosti služili razvoju tega koncepta. Projekt CIMULACT povezuje državljane in ostale zainteresirane deležnike v soustvarjanje raziskovalnih programov, ki temeljijo na resničnih in potrjenih družbenih vizijah, potrebah in zahtevah. SCALING zagotavlja prenos in implementacijo znanja in dosežkov občanske znanosti v različna druga omrežja. EU-Citizen.Science gradi osrednjo platformo za občansko znanost v Evropi in deli koristne vire o občanski znanosti, vključno z orodji in smernicami, dobrimi praksami in moduli usposabljanja. So pa še številni drugi projekti (SISCODE, RECIPIES, SPARKS, SciShops.eu in drugi), ki bodo lahko kot primeri dobrih praks ali kot aplikativna podpora služili projektom občanske znanosti v bodoče.

Občanska znanost predstavlja prakso odprte znanosti in tudi deluje po načelih le-te.

Evropska komisija je leta 2018 v platformi Open Science Policy Platform (OSPP) prepoznala občansko znanost kot enega izmed osmih stebrov odprte znanosti.

V programu Obzorje Evropa je občanska znanost priporočena praksa odprte znanosti (Citizen, civil society and end-user engagement). Evropska komisija občansko znanost podpira na platformi eu.citizen.science. 

Evropsko združenje akademskih knjižnic LIBER (The European Association of European Research Libraries) je prav tako leta 2018 v dokumentu Open Science Roadmap izdalo priporočila za izvajanje aktivnosti občanske znanosti ter občansko znanost prepoznala kot enega izmed nosilcev potrebnih kulturnih sprememb v znanstvenoraziskovalni dejavnosti. Priporočila za izvajanje skupnostne znanosti je izdala tudi The League of European Research Universities

Science Europe je podprla 10 načel izvajanja skupnostne znanosti, ki jih je zapisala delovna skupina European Citizen Science Association.

Trenutno stanje občanske znanosti v evropskem raziskovalnem prostoru podrobno obravnava raziskava, objavljena leta 2021, Exploring Citizen Science Strategies and Initiatives in Europe.