Načrtovanje in oblikovanje projektov občanske znanosti v 5 – ih korakih

 

Publikacija vsebuje splošna priporočila za načrtovanje in izvajanje občanskih raziskav. Glede na to, da se občanske raziskave med seboj razlikujejo tako po vsebini kot tudi po načinu izvajanja, je nujno, da pri načrtovanju raziskav priporočila ustrezno prilagodimo in jih uporabimo v skladu z načinom izvajanja in cilji naše raziskave.

Publikacija prikazuje pet osnovnih korakov za načrtovanje, oblikovanje in izvajanje projektov občanske znanosti. Pri vsakem koraku najdemo seznam nasvetov in priporočil, s katerimi si bomo lahko pomagali pri načrtovanju, oblikovanju in izvajanju tovrstnih projektov.

Smiselno je, da korake izvajamo po vrsti, kot so navedeni, vendarle pa vsak korak smiselno predstavlja zaključeno celoto, zato jih lahko uporabljamo posamično ali le deloma. Želimo vam uspešno delo!

 

O občanski znanosti

Občanska znanost (ang. Citizen Science) predstavlja koncept znanstvenoraziskovalnega dela, pri katerem so na različne načine, z različnih vidikov in v različnih oblikah v raziskave vključeni neprofesionalni raziskovalci. Le ti so lahko šolajoči se dijaki in študenti, člani različnih društev, predstavniki posameznih družbenih skupin (npr. predstavniki skupine tretjega življenjskega obdobja ali predstavniki iz lokalne skupnosti, kjer se raziskave odvijajo), ljubiteljski raziskovalci in pa vsi ostali predstavniki zainteresirane javnosti, ki raziskovalne dejavnosti ne opravljajo poklicno oziroma delujejo na drugem raziskovalnem področju .

 

Zakaj termin »občanska znanost«

Izredna pozornost, ki jo zadnja leta v Evropi, ZDA in drugod posvečajo konceptu Citizen Science, pomeni izziv, da se tudi v Sloveniji pridružimo prizadevanjem v tej smeri. Prvi korak je bil ustrezen prevod tega termina. To zahtevno nalogo je uspešno rešil akademik prof. dr. Zdravko Mlinar, ki je v svojem delu »Kaj nam prinašata koncept in gibanje občanska znanost/Citizen Science?: uveljavljanje raziskovanja kot sestavine vsakdanjega življenja« izpeljal sledeče zaključke, ki jih povzemamo:

Pogosto se za Citizen Science pojavlja dobeseden prevod – kot državljanska znanost, znanost državljanov ali znanost za državljane. Uveljavljena raba termina »državljan« pri nas označuje ožjo vsebino kot angleški citizen. Websterjev slovar na primer pod pojmom »citizen« opredeljuje aktivnega prebivalca mesta oziroma člana družbe. Prevod, ki govori o znanosti za državljane, je še manj ustrezen, ker implicira razlikovanje med subjektom (znanstvenikom) in objektom (državljani). V Evropski uniji na to že opozarjajo širše razprave, ki zahtevajo prehod od »znanosti za družbo« k »znanosti z družbo«.

 

V pogosti uporabi je tudi termin ljubiteljska znanost. Izraz ljubiteljsko poudarja zavzetost posameznika zaradi osebnega užitka, ne glede ali celo v nasprotju z interesom skupnosti. Ljubiteljstvo kot čustveni element motivacije za delovanje je pri raziskovanju vsekakor prisotno; še najbolj se mu približa v podpomenu zbirateljstvo kot prostočasna dejavnost ljudi. Res pa je to lahko izhodišče, potreben je le še korak naprej do občanske znanosti.

 

Prostovoljnost oziroma prostovoljstvo je ena od razsežnosti delovanja koncepta Citizen Science, vendar pa uveljavljen pomen zadeva predvsem socialno-humanitarno sfero, tj. pomoč ljudem v reševanju njihovih problemov, kar je izrecno opredeljeno tudi s pravnimi predpisi (npr. Zakon o prostovoljstvu). V tem smislu je ta izraz že zaseden in zato manj primeren za označevanje drugačne vsebine, hkrati pa je presplošen in ne izraža specifičnosti, da gre ravno za raziskovalno delovanje v okviru določene skupnosti. Zato je uporaba termina prostovoljna znanost neprimerna.

 

Izraz nepoklicna znanost, nepoklicno raziskovanje ni primeren, ker primeri angažiranja posameznikov in skupin, ki vključujejo zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov v vsakdanjem življenjskem okolju, vključujejo tudi akterje, ki se s področjem ukvarjajo poklicno, na primer zdravnike, inženirje, biologe idr. Nepoklicno implicira negativno konotacijo, podobno kot neznanstveno v dihotomiji znanstveno-neznanstveno. Usmeritev naj bo afirmativna in naj nakazuje emancipatorna prizadevanja, ki bodo odpirala prostor tudi za uveljavljanje t. i. tihega znanja in izkušenj v skupnem oziroma javnem interesu.

 

Za Citizen Science se je v zadnjih letih pogosto uporabljal tudi termin skupnostna znanost. Izraz je pogost v anglo-ameriškem družboslovju, ko pišejo o community science, o community based action research ipd. Pri tem je poudarjena misel o samoraziskovanju, ki se najbolj približa avtentičnemu izražanju družbenega položaja, interesov in problemov ljudi v konkretnem družbenem okolju in po specifičnih življenjskih področjih (na primer zdravstvo, izobraževanje, staranje ipd.). Vendar pa obstaja nevarnost enostranskosti, do katere pride, ko upoštevamo le kolektivno raven obravnave, ne pa tudi individualnih akterjev, subjektov raziskovanja. V središču pozornosti pa moramo ohranjati ravno konfliktno razmerje med delom in celoto, med akterji in strukturami, med posameznikom in skupnostjo. Ti premisleki se odražajo tudi v mednarodnem merilu: v anglo-ameriških obravnavah termin community science ni več v ospredju, v Evropski uniji pa je skupnostna znanost dobila že bolj specifično opredelitev in se nanaša na raziskave, ki jih naročijo lokalne skupnosti.

 

Pojavlja se tudi izraz ljudska znanost. Pri tem je izhodišče izraz ljudstvo, ki se pri nas opira na bogato zgodovinsko podlago. Ta ima po eni strani bolj tradicionalistični pomen (na primer slovensko ljudstvo), po drugi strani pa socialistično ozadje (na primer »moč ljudskih množic«). V prvem primeru gre za homogeno skupino, ki jo opredeljuje predvsem skupno poreklo, v drugem primeru pa za poudarjeni kolektivizem, ki ga je Jugoslavija avtoritarno uveljavljala z izključevanjem notranje heterogenosti, individualnega in subjektivnega. Zaradi naštetega se ta termin ne zdi primeren.

 

Izraz javna znanost na splošno označuje raziskovanje, ki vključuje javnost skozi dve tradiciji: prva je participatorno akcijsko raziskovanje, druga, ki bolj poudarja seznanjanje in izobraževanje o znanosti, pa je znana pod imenom znanstveni domet (science outreach). Prva je privržena vrednotenju znanj, ki so bila doslej marginalizirana (kmetov, priseljencev idr.), druga pa značilno predstavlja projekte, ki potekajo v zunanjih ali drugih, javnosti dostopnih prostorih (knjižnicah, kavarnah). Tudi ta termin je torej že zaseden.

Po pregledu vseh možnosti je akademik prof. dr. Mlinar ugotovil, da je vsebinsko najustreznejši izraz v slovenščini občanska znanost (in pripadajoče ji občansko raziskovanje), ki hkrati vključuje mnoštvo elementov drugih terminov in še posebej upošteva tako individualno kot kolektivno raven obravnavanja raziskovalne dejavnosti. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika književna raba besede občan pomeni pripadnika človeške skupnosti in tako daleč presega zamejitev na upravno- politično razumevanje občine.

Mlinar, Zdravko (2021). Kaj nam prinašata koncept in gibanje občanska znanost/Citizen Science?: uveljavljanje raziskovanja kot sestavine vsakdanjega življenja. Časopis za kritiko znanosti, 2021, letnik 49, št. 282, str. 23-63. Dostopno na https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=13828

Zgodovina občanske znanosti

Čeprav je “Citizen Science” sorazmerno nov izraz, pa predstavlja prakse, ki segajo daleč v zgodovino. Pred 20. stoletjem so se z znanostvenoraziskovalnim delom ubadali mnogi formalno nekvalificirani raziskovalci, ki so pogosto sami financirali svoje raziskave. Taka sta npr. bila Isaac Newton in Benjamin Franklin. Charles Darwin po svoji formalni izobrazbi ni bil biolog temveč teolog, ki pa je že od rane mladosti kazal izjemno zanimanje za naravo in z njo povezane fenomene. Na potovanju z ladjo Beagle je teološki izobrazbi navkljub deloval kot raziskovalec-biolog.

Med britansko kolonizacijo Severne Amerike so bili prvi tamkajšnji raziskovalci ameriški kolonisti, ki so beležili vremenske pojave, ki so se kasneje uporabili za oceno podnebnih sprememb v tem časovnem obdobju.

Eden najstarejših primerov občanske znanosti je tudi tako imenovano božično štetje ptic v ZDA in Kanadi, ki ga sponzorira in organizira National Audubon Society. Ta največji popis prosto živečih živali v okolju že od leta 1900 običajno poteka od sredine decembra do prvih dni januarja v naslednjem letu, vsako leto pa se ga udeležuje več kot 60.000 prostovoljcev.

Wells Woodbridge Cooke, ameriški biolog in član Združenja ameriških ornitologov, je koncem 19. stoletja razvil verjetno enega najzgodnejših uradnih programov občanske znanosti v državi. Cooke je začel program t. i. kooperativnega proučevanja selitve ptic, ki se je razširil v enega prvih vladnih programov za fenologijo ptic, ki so se mu lahko pridružili zasebni državljani. Mreža prostovoljcev je začela zbirati informacije o gibanju in številkah populacije ptic selivk.

Kasnejše raziskave so pokazale, da se koncept občanske znanosti najpogosteje uporablja v raziskavah v biologiji in ekologiji, ter da predvsem predstavlja metodologijo zbiranja in ustvarjanja podatkov.

Do sredine 20. stoletja so v znanosti prevladovali profesionalni raziskovalci, zaposleni na univerzah in raziskovalnih inštitutih. V sedemdesetih letih pa je avstralski filozof Paul Feyerabend pozval k “demokratizaciji znanosti”, ameriški biokemik Erwin Chargaff je zagovarjal vrnitev amaterskih ljubiteljev narave in znanosti v skladu s tradicijo Descartesa, Newtona, Leibniza, Buffona in Darwina v znanost, v kateri prevladuje “amaterstvo namesto denarno pristranskih tehničnih birokratov”.

Profesionalni raziskovalci so torej koncept občanske znanosti uporabili predvsem za zbiranje in ustvarjanje podatkov, za kar so uporabili že obstoječe mreže in skupine opazovalcev naravnih pojavov v okolju. Prelomnico pa je pomenila široka dostopnost interneta v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so občanski raziskovalci lažje ustvarjali in delili podatke ter informacije, posledično pa se je povečalo tudi število projektov občanske znanosti.

V zadnjih nekaj letih se je občanska znanost z razvojem pametnih telefonov še hitreje razširila, saj sodobne naprave z vgrajenimi kamerami in GPS sprejemniki omogočajo, da lahko občanski raziskovalci v realnem času enostavno ustvarijo raziskovalne podatke, zagotovijo podatke o geografski lokaciji ter naravne pojave posnamejo. Nekateri napredni telefoni pa so že opremljeni s pametnimi senzorji, ki raziskovalcem omogočajo merjenje in beleženje podatkov v okolju o npr. kakovosti zraka, o temperaturi in vlagi zraka ipd.

Dandanes se na podlagi politik financerjev znanstvenoraziskovalne dejavnosti in tehnoloških možnosti občanska znanost vse bolj uveljavlja kot legitimen in resen koncept znanstvenoraziskovalnega dela. Vsak dan se srečujemo z novimi mrežami in skupnostmi zainteresiranih občanskih raziskovalcev, ki imajo skupni cilj razširitev spoznanj in razumevanj o svetu, v katerem živimo.

Občanska znanost danes

Občanska znanost je v Sloveniji poznana tudi pod termini ljubiteljska znanost, participativna znanost, državljanska in ljudska znanost. Vsi ti termini, ki so se uporabljali v preteklosti označujejo sodelovanje neprofesionalnih raziskovalcev v raziskovalnem procesu, vendar pa v celoti ne povzamejo pomena angleškega izraza Citizen Science in zato kot prevodi ne ustrezajo povsem. Ustreznost termina “občanska znanost”, je v svojem delu »Kaj nam prinašata koncept in gibanje občanska znanost/Citizen Science?: uveljavljanje raziskovanja kot sestavine vsakdanjega življenja« utemeljil akademik prof. dr. Zdravko Mlinar.  Po pregledu vseh možnosti je prof. dr. Mlinar ugotovil, da je vsebinsko najustreznejši izraz v slovenščini občanska znanost (in pripadajoče ji občansko raziskovanje), ki hkrati vključuje mnoštvo elementov drugih terminov in še posebej upošteva tako individualno kot kolektivno raven obravnavanja raziskovalne dejavnosti. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika književna raba besede občan pomeni pripadnika človeške skupnosti in tako daleč presega zamejitev na upravno- politično razumevanje občine. (Mlinar, Zdravko (2021). Kaj nam prinašata koncept in gibanje občanska znanost/Citizen Science?: uveljavljanje raziskovanja kot sestavine vsakdanjega življenja. Časopis za kritiko znanosti, 2021, letnik 49, št. 282, str. 23-63. Dostopno na https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=13828 )

Občanski raziskovalci lahko delujejo v različnih fazah raziskave: lahko sodelujejo pri načrtovanju raziskave in pri formulaciji raziskovalnega problema, pri zbiranju in ustvarjanju raziskovalnih podatkov (pri tej aktivnosti občanski raziskovalci najpogosteje sodelujejo), pri analizi podatkov ter pri interpretaciji in diseminaciji rezultatov..

Da projekte občanske znanosti lah ko štejemo kot r aziskovalne projekte, moramo pri izvajanju le teh spoštovati temeljna načela znanstvenoraziskovalnega dela kot so npr. poštenost, objektivnost, integriteta, previdnost, dojemljivost za vrstniške kritike in presoje, spoštovanje intelektualne lastnine, zaupnost in druge. Ključna vloga raziskovalcev in znanstvenikov pa je zagotoviti, da projekt doseže visoko znanstveno raven, kar vključuje zbiranje kvalitetnih in zanesljivih podatkov.

 

 

Nekatera temeljna načela znanstvenoraziskovalnega dela so:

  • Poštenost: Rezultate raziskav je potrebno predstaviti pošteno in v skladu z dejanskim stanjem ter jih ne prikrojevati glede na pričakovanja. To velja za metode raziskave, za ustvarjene podatke ter za rezultate raziskave. Popolnoma nesprejemljivo je prirejanje in napačno prikazovanje rezultatov raziskave s ciljem zavajanja sodelavcev, sponzorjev in javnosti;
  • Objektivnost: Raziskovalci morajo delovati nepristransko in objektivno. Če je potrebno, morajo razkriti morebitne konflikte interesov, ki bi lahko vplivali na raziskavo.
  • Integriteta: Raziskovalci morajo imeti visoko stopnjo integritete. To se kaže v spoštovanju obljub in dogovorov ter v resnem, načelnem in odgovornem delovanju.
  • Kritičen pristop: pomembna je tudi skrbna in kritična presoja svoje raziskave in raziskav drugih kolegov.
  • Odprtost: Raziskovalci morajo biti odprti in dojemljivi za različne načine kolegialne presoje, tudi če so te kritične do rezultatov njihovih raziskav. Še posebej pomembno je, da so dojemljivi za morebitne nove ideje za nadgradnjo raziskav.
  • Spoštovanje intelektualne lastnine: Raziskovalci morajo spoštovati in pravilno navajati avtorstvo virov, ki jih pri raziskavi uporabijo. Prav tako morajo spoštovati patente, blagovne znamke in druge oblike intelektualne lastnine. Pri pisanju znanstvenih del (člankov, poročil) morajo dosledno spoštovati pravila navajanja virov in se ne smejo posluževati kakršnih koli načinov plagiarizma.
  • Spoštovanje zaupnosti: Raziskovalci morajo spoštovati načela zaupnosti podatkov oseb, poslovnih, vojaških in drugih skrivnosti v skladu z zakonodajo kot tudi v skladu z najvišjimi normami integritete in raziskovalne etike.

(povzeto po Shamoo A. in Resnik D., 2015, Responsible Conduct of Research, 3rd ed., New York: Oxford University Press).

Če pa želimo raziskovalne projekte izvajati kot občansko znanost, moramo pri razvoju raziskovalnih metod upoštevati 10 načel občanske znanosti: 

1. Projekti občanske znanosti aktivno vključujejo pripadnike družbe v znanstvena prizadevanja, ki ustvarjajo nova znanja in razumevanja. Posamezniki lahko delujejo kot darovalci, sodelavci ali projektni vodje z vidno in pomembno vlogo pri projektu.

2. Projekti občanske znanosti imajo pristne znanstvene rezultate. Na primer: odgovarjajo na raziskovalna vprašanja ter obveščajo o ukrepih ohranjanja, vodstvenih odločitvah in okoljevarstveni politiki.

3. Profesionalni znanstveniki in občanski znanstveniki imajo koristi od sodelovanja pri projektih. Koristi lahko vključujejo objavo rezultatov raziskav, priložnosti izobraževanja, osebno zadovoljstvo, družbene koristi, zadovoljstvo ob prispevanju znanstvenih rezultatov in sooblikovanje rešitev v lokalnem, nacionalnem ali mednarodnem prostoru z vplivanjem na proces oblikovanja politik.

4. Občanski znanstveniki lahko sodelujejo pri več fazah znanstvenega procesa. To lahko vključuje razvoj raziskave, oblikovanje metode, pridobivanje in analiziranje podatkov ter objavo in razširjanje rezultatov.

5. Občanski znanstveniki prejmejo povratne informacije o projektu. Na kakšen način se njihovi podatki uporabljajo in kakšni so raziskovalni, družbeni in politični rezultati projekta.

6. Občanska znanost je kot kateri koli drugi raziskovalni pristop, ki ima svoje omejitve in pristranskosti, ki se jih moramo zavedati in jih nadzorovati. A v nasprotju s tradicionalnimi raziskovalnimi pristopi ponuja občanska znanost možnost za večjo vključenost družbe in demokratizacijo znanosti.

7. Podatki in meta-podatki pridobljeni v projektih občanske znanosti so javno dostopni in, kjer je možno, objavljeni v odprtokodnih formatih. Do izmenjave podatkov prihaja med in po zaključku projekta, razen, če obstajajo resnični varnostni ali zasebni pomisleki, ki to preprečujejo.

8. Občanski znanstveniki so navedeni v projektnih rezultatih in publikacijah.

9. Programi občanske znanosti se ocenjujejo glede na kvaliteto njihovih znanstvenih rezultatov, kvaliteto zbranih in obdelanih podatkov, izkušnje vključenih posameznikov in širše družbene in politične učinke.

10. Vodje projektov občanske znanosti morajo vzeti v obzir etične in pravne vidike zaščite podatkov, intelektualne lastnine, sporazumov o izmenjavi podatkov, zaupnosti, pripisovanja zaslug in vpliva na okolje pri izvajanju aktivnosti.

     

    5. korakov

    1. korak – Opredelimo raziskovalni problem, raziskovalno metodo in ključne deležnike.

    Natančna in podrobna opredelitev raziskovalnega vprašanja je ključna za uspešno izvedbo raziskave. Če ne vemo, kaj bi radi raziskali, raziskave ne moremo pričeti. Ko raziskovalno vprašanje oz. raziskovalni problem opredelimo, lahko pristopimo k določitvi metode za izvedbo naše raziskave.

    Metoda raziskovanja oz. raziskovalna metoda predstavlja skupek teoretičnih spoznanj in postopkov, ki omogočajo nova znanstvena dognanja. Metoda raziskovanja v veliki meri določa tudi način ustvarjanja raziskovalnih podatkov, na katerih temeljijo kasnejši rezultati raziskave. Poznamo različne metode raziskovanja. V družboslovju na primer pogosto uporabimo metodo intervjuja ali ustvarjanje podatkov z anketami. Pri raziskovanju vprašanj s področja zgodovine se na primer pogosto srečujemo z metodo analize že obstoječih dokumentov. Pri raziskavah v naravoslovju, tehniki ali medicini podatke pogosto ustvarimo z eksperimenti ali meritvami naravnih pojavov. Pogosta metoda v občanski znanosti je tudi metoda opazovanja in beleženja pojavov v okolici in ustvarjanje podatkov na tak način.

    Ko opredelimo raziskovalni problem in določimo raziskovalno metodo, premislimo, koga vse bomo potrebovali v ekipi, da bomo uspešno izpeljali našo raziskavo. Premislimo tudi o drugih potrebnih virih, na primer o financerjih ali o podpori v medijih. Določimo torej ključne deležnike naše raziskave.

    Pri tem koraku lahko deloma ali v celoti upoštevamo sledeča priporočila:

    1.1 Podrobno razdelajmo raziskovalni problem, ki ga želimo rešiti. Premislimo, kako bi rešitev problema doprinesla k razvoju skupnosti in okolja, v katerem živimo.

    Vzemimo si dovolj časa in natančno načrtujmo svoj projekt. To bo predstavljalo dobro podlago za vse nadaljnje korake pri izvajanju raziskave. Razmišljajmo o možni implementaciji rezultatov naše raziskave v lokalnem okolju. Ugotovimo, ali lahko naša raziskava koristi lokalni skupnosti. Če da, osnutek načrta raziskave predstavimo lokalnim oblastem ali drugim odločevalcem. To lahko doprinese k večji udeležbi občanskih raziskovalcev (kar je izziv pri marsikateremu projektu),  večji  učinkovitosti raziskave in enostavnejši implementaciji rezultatov raziskave.

    1.2 Preverimo, ali je kdo že rešil problem pred nami.

    Nesmiselno bi bilo izvajati raziskave, ki so rešile naš raziskovalni problem. Preglejmo razpoložljivo znanstveno literaturo v zvezi z našim raziskovalnim problemom. Na tak način lahko hitro ugotovimo, ali je bila načrtovana raziskava že opravljena. Pri tem uporabimo bogate digitalne zbirke knjižnic ter informacijske vire v odprtem dostopu. Pogosto so na daljavo dostopne digitalne knjižnice slovenskih univerz, na primer Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani (https://dikul.uni-lj.si), kjer lahko najdemo bibliografske podatke o znanstvenih člankih in monografijah, dostopamo pa lahko tudi do celotnih besedil, ki so v tako imenovanem odprtem dostopu. Uporabimo lahko tudi tako imenovane citatne indekse, ki nam omogočijo, da pri izbranem znanstvenem članku vidimo tudi navedke oziroma citate, ki so jih avtorji uporabili. S tem razširimo naš vpogled v raziskave na izbranem področju. Taka odprto dostopna citatna indeksa sta na primer Google Scholar (https://scholar.google.com/) ali Dimensions (https://app.dimensions.ai/discover/publication). V krogih poklicnih raziskovalcev sta najbolj razširjeni tovrstni bibliografski bazi podatkov Web of Science in pa Scopus, ki pa sta plačljivi.

    1.3 Preverimo, ali lahko koncept občanske znanosti sploh uporabimo v naši raziskavi.

    Metode občanske znanosti ni mogoče uporabiti v vseh raziskavah. Razlogi za to so lahko različni, večinoma so ti vsebinske in izvedbene narave. Pogosto je za izvajanje različnih meritev potrebno imeti posebna znanja ali posebno opremo (npr. laboratorij). V določenih raziskavah lahko nastopajo ovire z vidika varnosti. Pri raziskavah v medicini je v veliki večini praktično nemogoče, da bi raziskave izvajali občanski raziskovalci. Da bi se lažje odločili za uporabo koncepta občanske znanosti, je potrebno izdelati oceno o možnosti uporabe. Primer matrike odločanja za uporabo koncepta občanske znanosti v raziskavah najdete lahko v različnih publikacijah. Ena od njih je na primer  Choosing and Using Citizen Science a guide to when and how to use citizen science to monitor biodiversity and the environment (https://www.ecsite.eu/sites/default/files/sepa_choosingandusingcitizenscience_interactive_4web_final_amended-blue1.pdf). Pogosto je koncept občanske znanosti uporabljen le v delih raziskave. V takem primeru določimo, kateri deli raziskave bodo potekali z množičnim izvajanjem.

    1.4 Postavimo osnovno hipotezo naše raziskave.

    Hipoteza je domneva oziroma trditev, ki opisuje povezanost oziroma odvisnost med dvema ali več spremenljivkami in je kot taka običajno del kvantitativnih raziskav, kjer obstajajo ustvarjeni kvantitativni podatki. Ob zaključku raziskave hipotezo preverimo oziroma testiramo ter jo običajno s statističnimi metodami potrdimo ali ovržemo. To delo običajno opravijo profesionalni raziskovalci, ki so vešči uporabe različnih statističnih orodij. Postavitev osnovne hipoteze že v tej fazi je pomembna, ker je možnost postavitve ustrezne hipoteze pomemben element pri odločitvi za raziskavo in predstavlja temelj idejne zasnove raziskave.

    1.5 Raziščemo možne raziskovalne metode ter izberemo najbolj primerne.

    Izbira raziskovalne metode je v veliki meri odvisna od vrste raziskave. To je ključna odločitev, ki bo nedvomno vplivala na uspešen potek raziskave. Zato je pomembno, da pri tej odločitvi sodelujejo izkušeni poklicni raziskovalci, ne pa nujno le oni. V grobem raziskovalne metode delimo na kvalitativne metode (na primer intervju, opazovanje in beleženje pojavov v okolju) in na kvantitativne metode (na primer ankete, štetje, ugotavljanje geolokacijskih podatkov in podobno). Pogosto lahko tudi kombiniramo obe metodi. Ključna elementa raziskovalne metode sta izdelava načrta ustvarjanja podatkov ter način analize podatkov. V raziskavah občanske znanosti je pomembno tudi, da v okviru raziskovalne metode določimo način preverjanja podatkov, ki so jih ustvarili občanski raziskovalci.

    1.6 Vnaprej opredelimo način ustvarjanja (zbiranja in oddaje podatkov).

    Ta vidik je lahko ključnega pomena za uspeh raziskave. Opredelimo, na kak način bomo ustvarili podatke. Iz teh opredelitev bomo v nadaljevanju določili podrobnejša navodila za delo s podatki, določili morebitna potrebna usposabljanja za delo s podatki in načrtovali morebitne stroške, če bodo pri tem nastali.

    1.7 Določimo ključne deležnike raziskave.

    Določimo deležnike raziskave in njihove vloge. Vloge v raziskavi obsegajo različna področja delovanja: tehnična in administrativna podpora, ustvarjanje podatkov,  analiza podatkov in zaključkov, stiki z javnostjo,pridobivanje občanskih raziskovalcev in podobno. Eden izmed ključnih deležnikov je oseba za stike z javnostjo, ki ima pomembno vlogo pri obveščanju javnosti kot tudi pri pridobivanju aktivnih udeležencev raziskave.

    1.8 Odločimo se za način pridobivanja aktivnih udeležencev ter komunikacije z udeleženci.

    Za to imamo veliko možnosti kot na primer pridobivanje s spletno stranjo projekta, spletne predstavitve, stiki z lokalno skupnostjo, z izobraževalnimi ustanovami in podobno. Pri sprejemanju teh odločitev naj ima aktivno vlogo oseba za stike z javnostjo.

    1.9 Vpišemo se v knjižnico.

    Če nismo člani ene izmed javnih raziskovalnih organizacij v Sloveniji, je najlažja pot do informacijskih virov o znanstveni literaturi, da se vpišemo v eno izmed visokošolskih knjižnic, kjer je dostop do teh informacijskih virov na voljo tudi širši javnosti. Visokošolske knjižnice v Sloveniji so javne in izvajajo svoje storitve za vse uporabnike. Vpisnine v knjižnice niso visoke, ponekod so za upokojence ali dijake brezplačne. Nekatere knjižnice brezplačen vpis omogočijo tudi občanskim raziskovalcem – članom raziskovalnih skupin projektov občanske znanosti. Vpišemo se lahko tudi v eno izmed splošnih knjižnic. Tudi splošne knjižnice omogočajo dostop do informacijskih virov in nudijo druge potrebne vire za izvajanje naše raziskave.

    Zanimive spletne povezave, ki jih lahko uporabimo v tem koraku:

    Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani https://dikul.uni-lj.si

    CitizenScience.si https://citizenscience.si/

    Google Scholar https://scholar.google.com/

    Dimensions https://app.dimensions.ai/discover/publication

    Choosing and Using Citizen Science a guide to when and how to use citizen science to monitor biodiversity and the environment https://www.ecsite.eu/sites/default/files/sepa_choosingandusingcitizenscience_interactive_4web_final_amended-blue1.pdf

    What Is a Research Methodology? | Steps & Tips, https://www.scribbr.com/dissertation/methodology/

    What Is Research Methodology? (Why It’s Important and Types), https://www.indeed.com/career-advice/career-development/research-methodology

    Šauperl, Alenka. Raziskovalne metode v bibliotekarstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2005, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2PIO4RZ1

    Definition of research integrity, https://www.bath.ac.uk/corporate-information/definition-of-research-integrity/

    Portal slovenskih splošnih knjižnic, https://www.knjiznice.si/uporabniki/mreza-knjiznic/

    Akademska digitalna zbirka Slovenije, https://plus.cobiss.net/cobiss/adz/sl/bib/search

    Hipoteza ali kako oblikovati dobro hipotezo? https://statisticneanalize.com/hipoteza-ali-kako-oblikovati-dobro-hipotezo/

    2. korak – Oblikujemo načrt naše raziskave

    V prvem koraku smo opredelili naš raziskovalni problem, raziskovalno metodo ter ugotovili, da bi lahko raziskavo izvedli s konceptom občanske znanosti in z množičnim vključevanjem nepoklicnih občanskih raziskovalcev. Določili smo tudi ključne deležnike naše raziskave. V naslednjem koraku oblikujemo načrt raziskave. Zasnovo raziskave razčlenimo na obvladljive korake, skladno s cilji raziskave in viri, ki so nam na voljo, oziroma jih bomo potrebovali pri izvajanju raziskave. V tem koraku tudi načrtujemo vodenje posameznih korakov raziskave, zato v tej fazi tudi imenujemo vodje skupin v projektu, ki opravljajo različne naloge. To je še posebej pomembno v primerih, ko gre za obsežne raziskave v smislu pridobivanja in oddajanja podatkov. Določimo tudi kriterije za določitev vodij.

    Pri tem koraku lahko deloma ali v celoti upoštevamo sledeča priporočila:

    2.1 Podrobneje opišemo cilje raziskave.

    Za uspešno raziskavo je nujna jasna opredelitev ciljev raziskave in določitev ukrepov in metod za dosego teh ciljev. Med cilji opišemo tudi, kakšna nova znanja bodo sodelujoči pridobili med raziskavo ter določimo  in oblikujemo delovne procese naše raziskave. V tej fazi opišemo in načrtujemo tudi morebitno potrebno usposabljanje občanskih raziskovalcev – udeležencev raziskave – za izvajanje različnih vlog v raziskavi.

    2.2 Pregledamo načrte že aktivnih ali zaključenih podobnih občanskih raziskav

    Primerjajmo osnutek našega načrta raziskave z načrti podobnih raziskav, navedenih v različnih zbirkah projektov občanske znanosti. Ugotovimo, ali lahko sprejmemo ali prilagodimo že izdelane načrte drugih aktivnih ali že zaključenih projektov. To lahko predstavlja znatne prihranke virov, omogoča ponovno uporabo že ustvarjenih podatkov ter odpira priložnosti za sodelovanje.

    2.3 Evidentiramo potrebne in obstoječe vire za izvedbo raziskave

    Izdelamo okvirni finančni načrt in evidentirajmo druge potrebne vire za izvedbo raziskave. Razmislimo o možnih virih financiranja projekta. Razmislimo, katerim potencialnim financerjem bi bila izpolnitev ciljev projekta lahko v korist. Ugotovimo, kakšni so naši viri in omejitve v smislu financiranja, osebja in opreme.

    2.4 Izdelamo finančni načrt raziskave

    Podrobno določimo skupine in ugotovimo okvirno število potrebnih udeležencev, ki jim dodelimo vloge. Pri tem poleg udeležencev, neposredno potrebnih za izvajanje raziskave, načrtujemo tudi udeležence z nalogami trženja, administracije in komunikacije. V načrt navedemo tudi vse ostale predvidene stroške, potrebne za izvajanje in uspešno dokončanje raziskave (na primer stroški materiala, opreme, potni stroški in stroški deljenja rezultatov raziskave, če bodo nastali). Načrtujemo tudi stroške za zavarovanje in varnost udeležencev. Pri načrtovanju ravnanja s podatki zagotovimo stroške za ravnanje s podatki. Na podlagi opisanega izdelamo proračun raziskave z jasno določenimi viri financiranja. Opredelimo tudi načine vrednotenja in poročanja o rezultatih raziskave.

    2.5 Načrtujemo delovne procese in vodenje raziskave

    Podlaga za načrtovanje delovnih procesov raziskave naj predstavlja okvirni proračun projekta skupaj s študijami primerov in potrebnimi viri. V prvem koraku moramo ugotoviti, katere naloge vključno s pridobivanjem, vključevanjem in usposabljanjem udeležencev, morajo biti vključene v delovne procese našega projekta. Še posebej pazljivo opredelimo naloge v zvezi z ustvarjanjem in zagotavljanjem kakovosti podatkov, analizo in uporabo rezultatov. Opredelimo, koliko časa bo vsak delovni proces trajal, ter ali glede tega obstajajo kakršnekoli omejitve (na primer akademski koledar ali proračunsko leto). Opredelimo tveganja in načrtujmo ukrepe za odpravo tveganj.

    2.6 Načrtujemo komunikacijo med udeleženci raziskave

    Ustvarimo načrt za komunikacijo s skupinami udeležencev, vključno z urniki in orodji ter mediji, ki jih bomo uporabljali pri komunikaciji.

    2.7 Načrtujemo promocijo našega projekta

    V raziskavo je koristno vključiti tudi udeležence s kompetencami na področju javnega komuniciranja, sodelovanja v skupnosti, vizualnega oblikovanja. Registriramo domensko ime za spletno stran naše raziskave. Spletno stran  raziskave izdelamo že pred iskanjem udeležencev, tako da imajo na voljo več informacij.

    2.8 Zadnji napotki pred pričetkom raziskave

    • Občanska znanost temelji na sodelovanju. Med udeleženci spodbujamo skupnostni pristop in sodelovanje. V motivacijskih sporočilih izrazimo temeljno načelo, po kateri se ravnamo vsi udeleženci raziskave: gre za skupni projekt vseh udeležencev, ki so v projektu enakovredni ne glede na vlogo, ki jo imajo.
    • Običajno se v začetnih fazah projekta razvijejo specifična orodja, kot so aplikacije, ki so ključne za izvedbo. Pomembno je, da so uporabniki vključeni v proces testiranja teh orodij, po metodi soustvarjanja (co-design). To zagotavlja, da so orodja ne le funkcionalna, ampak tudi uporabniku prijazna in enostavna za uporabo
    • Usposobimo udeležence, da bodo razumeli cilje in svoje naloge v projektu. Organiziramo vzajemno usposabljanje, kjer imajo udeleženci lahko aktivno vlogo. Po potrebi organiziramo posebno usposabljanje za vodje usposabljanj in za potencialne vodje skupin.
    • Izpeljemo pilotna usposabljanja. Preizkusimo usposobljenost udeležencev in prilagodimo usposabljanja, če ugotovimo, da je to zaradi večje učinkovitosti potrebno.
    • Med usposabljanji in tudi neformalno spodbujamo razpravo o vsebini, ciljih in načrtih za izvedbo. Organiziramo panele, forume in ostale platforme za odprto in konstruktivno razpravo o projektu.
    • Med usposabljanji lahko izberemo vodje skupin udeležencev. Le ti naj imajo razvite komunikacijske sposobnosti.
    • Oblikujemo priložnosti za socializacijo in komunikacijo med udeleženci . Kakovostna socializacija udeležencev pogosto zagotavlja, da udeleženci vztrajajo v projektu.
    • Izberemo notranje in/ali zunanje presojevalce, ki bodo ocenili zasnovo raziskave in analizirali njene rezultate.
    • Naredimo načrt za objavo rezultatov projekta. Rezultate delimo po načelih FAIR (Findable, Accessible, Interoperable, Reusable) v odprtem dostopu. Delimo vse rezultate raziskave in ne le objave.

    Zanimive spletne povezave, ki jih lahko uporabimo v tem koraku:

    Citizen Science Project Builder https://eu-citizen.science/resource/213

    Set Up Your Own Citizen Science Program https://citizenscience.org.au/set-up-your-own-citizen-science-program/

    Citizen Science Logger https://lab.citizenscience.ch/de/tools/cslogger

    The SciStarter Tools database https://scistarter.org/tools

    CitiesHealth Toolkit https://citizensciencetoolkit.eu/

    SPOTTERON Citizen Science Custom Tools https://www.spotteron.net/custom-citizen-science-tools

    Kickstarter https://www.kickstarter.com/

    3. korak – Vzpostavimo skupnost občanskih raziskovalcev za našo raziskavo

    Sodelovanje v projektih občanske znanosti je prostovoljno. Udeležence bomo morali poiskati in jih prepričati, da se v projekt vključijo . Vzpostavljanje skupnosti ni vedno nujno pri vsakem tipu raziskave, vendar je pogosto priporočljivo. Pomen in vloga skupnosti se lahko razlikujejo glede na specifične zahteve in cilje posameznih projektov državljanske znanosti. Pridobivanje udeležencev je eden od večjih izzivov pri projektu. Metod za pridobivanje udeležencev za projekte občanske znanosti je več. V nadaljevanju jih predstavljamo nekaj od teh.

    V grobem udeležence pridobivamo na dva načina. V tako imenovanem ciljnem pridobivanju udeležencev občanske raziskovalce pridobimo na podlagi medijske kampanje ali drugih načinov, kot so e-poštni seznami, družbena omrežja in drugo ter jih usposobimo za delo v raziskavi. Pri naključnem pridobivanju udeležencev pa občanske raziskovalce pridobivamo na način, da v čim bolj dostopni obliki (npr. na spletu, na družabnih omrežjih ipd.) objavimo sporočilo s prošnjo naključnim osebam, da praviloma v okolju zabeležijo določene naravne pojave (npr. mravljišča, izbrane rastline, sledi divjih živali ipd.) ali pa druge pojave (npr. divja odlagališča smeti, spomenike ipd.) in navodila, na kak način naj ustvarijo podatke (npr. naj popišejo geografske koordinate, naj izdelajo fotografijo ipd.) in na kak način naj jih pošljejo izvajalcem raziskave (npr. po spletnem obrazcu, po e-pošti ipd.).

    Izbira načina pridobivanja udeležencev je odvisna od tipa raziskave. Ciljno pridobivanje uporabimo pri raziskavah, ki potekajo na omejenem, vnaprej predpisanem, področju ali širšem območju (npr. Slovenija, Ljubljana,…). Ustvarjanje podatkov pri takih raziskavah poteka v določenem časovnem oknu, vloge občanskih raziskovalcev pa so različne. Primer take raziskave je na primer Cilj projekta »BioBlitz« ali tudi »Biodiversity «. Cilj projekta je, da se v enem dnevu (24 urah) na omejenem območju popiše čim večje število vrst flore in favne. Naključno pridobivanje udeležencev praviloma uporabimo v raziskavah, ki potekajo skozi daljše časovno obdobje in kjer področje ustvarjanja podatkov ni ozko predpisano. Pogosto gre na primer za beleženje različnih naravnih pojavov, vrst rastlin in živali v okolici. Praviloma je vloga občanskih raziskovalcev v takih projektih le pri ustvarjanju podatkov. Primer take raziskave je na primer projekt obakterije v Sloveniji, kjer občanski raziskovalci raziskovalcem pošiljajo fotografije pojava toksičnih cianobakterij.

    Ko udeležence naše raziskave zberemo, pristopimo k vzpostavitvi skupnosti projekta. Projekti občanske znanosti temeljijo na skupnostnem pristopu in sodelovanju udeležencev ter strokovnjakov in poklicnih raziskovalcev. Skupnostni pristop zagotavlja večjo stopnjo zavedanja in upoštevanja temeljnih načel integritete pri znanstvenoraziskovalnem delu. Skupnostni pristop z izmenjavo informacij in različnih stališč o pomenu raziskave spodbuja tudi vzajemno motivacijo med udeleženci.

    Ključni dejavnik za delovanje skupnosti je medsebojno zaupanje. Projekti občanske znanosti vključujejo udeležence z veliko različnimi interesi in pogledi. Spoprijeti se moramo torej z izzivom, kako izgraditi in ohranjati visoko stopnjo medsebojnega zaupanja in integritete v skupnosti občanskih raziskovalcev tokom naše raziskave. Ker zaradi različnih, med sabo prepletenih okoliščin, delovanje različnih skupnosti ni enako, moramo v ta proces vložiti veliko energije in posvečati pozornost še tako na videz nepomembnim malenkostim. Upoštevajmo veščine in kompetence udeležencev ter njihove omejitve na tem področju. Usklajujmo znanja in sposobnosti z uresničevanjem ciljev projekta.

    V primerih, ko imajo udeleženci veliko skupnih stvari, na primer skupne interese ali hobije ter s tem povezana znanja na podobni ravni, skupnost deluje dobro. V raziskavah občanske znanosti so to pogosto projekti, ko določena interesna skupina s podobnimi veščinami in kompetencami proučuje pojave v okolici. Na primer, člani društev za opazovanje ptic popisujejo ptice na določenem območju, člani ribiških družin proučujejo kakovost voda in podobno. V drugih primerih pa lahko skupnost predstavlja nepovezana in heterogena skupina ljudi, kjer skupni interesi niso izraženi. V tem primeru moramo ugotoviti motive udeležencev za njihovo vključitev. Na podlagi teh ugotovitev lahko začnemo graditi trdnejše vezi med udeleženci.

     

    Pri tem koraku lahko deloma ali v celoti upoštevamo sledeča priporočila:

    3.1 Izberemo način pridobivanja udeležencev

    • Odločimo se, kakšen način pridobivanja udeležencev bomo izvedli.
    • Če gre za odprt način pridobivanja udeležencev, določimo način ustvarjanja in pošiljanja podatkov ter ga čim bolj natančno opišemo.

    3.2 Priporočila pri zaprtem načinu pridobivanju udeležencev

    • Raziskavo ter potrebo oziroma možnost vključevanja občanskih raziskovalcev oglašujemo na različne načine od uporabe klasičnih metod plakatov in zloženk, do oglaševanja v elektronskem okolju.
    • Odvisno od narave projekta ga lahko oglašujemo s pomočjo plakatov v javnih prostorih, kjer pričakujemo, da se gibljejo potencialni udeleženci (na primer na fakultetah, v javnih knjižnicah, v šolah, v prostorih različnih društev in podobno).
    • Pri oglaševanju v elektronskem okolju vzpostavimo jasne in prepoznavne ključnike[1], ki bodo vodili do informacij o vašem projektu.
    • Vzpostavimo uporabniške profile naše raziskave na družabnih omrežjih in oglašujemo v teh medijih. Izbira družabnega omrežje je odvisna od naših pričakovanj glede udeležencev (na primer, mlajši uporabniki v splošnem raje uporabljajo Tik Tok in Instagram, starejši bolj Facebook ali Twitter).
    • Na spletu poiščemo platforme in forume za doseganje naših potencialnih udeležencev (na primer različne interesne skupine si na spletu v okviru forumov, ali razprav v skupinah na družabnih omrežjih izmenjujejo informacije ali stališča, vsebinsko povezana s projektom.
    • Pri razlagi koncepta občanskega raziskovanja ob pridobivanju občanskih raziskovalcev poiščemo in prikažemo ponazoritvene primere podobnih raziskav in projektov.
    • Pri pridobivanju poudarimo partnerski odnos med udeleženci, ne glede na vlogo, veščine in kompetence.

    3.3 Spoznamo udeležence

    • Ugotovimo, kdo so naši občanski raziskovalci. Če bomo dobro spoznali udeležence – vključno z informacijami, kot so informacije o starostni strukturi, o izobrazbi, o strokovnem znanju in drugih veščinah ter kompetencah – nam bo to v pomoč tako pri načrtovanju raziskave, kot tudi pri krepitvi vezi znotraj skupnosti.
    • Z udeleženci se veliko pogovarjamo in poskušamo poiskati motivacijske vzgibe za njihovo udeležbo.
    • Pri intervjujih in pogovorih z udeleženci nasploh odpirajmo teme, ki pozitivno vplivajo na skupnost, na primer: razprave o hobijih, o znanstveni radovednosti, o zdravstvenih vprašanjih in podobno.
    • Nivo razprave o raziskavi in raziskovalnem problemu naj bo sicer poglobljen a na način, da je razumljiv vsakomur.

    3.4 Vzpostavimo skupnost naše raziskave

    • Na podlagi poznavanja udeležencev prepoznajmo in izberemo neformalne moderatorje, ki delujejo kot povezovalci skupnosti občanskih raziskovalcev pri naši raziskavi.
    • Zagotovimo, da osebe, ki izobražujejo udeležence, dobijo informacije o udeležencih in govorijo v jeziku skupnosti, kadar je to mogoče. Še posebej je to pomembno, ko izobražujemo tiste udeležence, ki prihajajo izven skupnosti naše raziskave.
    • Izobraževanja udeležencev naj bodo zanimiva in inovativna ter naj omogočajo čim bolj aktivno sodelovanje in interakcijo med udeleženci (na primer inovacijski krožki, dramske delavnice, fokusne skupine in podobne tehnike so za udeležence pogosto veliko bolj privlačne kot suhoparno in enostransko nizanje dejstev).
    • Na sestankih z udeleženci poudarimo pomen dela vseh udeležencev in zagotovimo, da se bodo vsi udeleženci v skupnosti počutili dobro in izražali svojo pripadnost.
    • Še posebej poudarimo pomen vseh vlog in dejstvo, da so vsi udeleženci partnerji v projektu, ter da bodo rezultati raziskave plod dela vseh udeležencev.
    • Udeležencem dodelimo vloge in naloge, ki jih zmorejo Vsako vlogo in nalogo podrobno opišimo ter izpostavimo njen pomen za skupnost. Če se da, vloge opišimo na sestanku, kjer so prisotni vsi udeleženci.
    • Ne odpirajmo razprav, ki bi lahko vnesle razdor v skupnost, kot so na primer razprave o politiki ali o drugih podobnih temah, ki so lahko zaradi različnih pogledov moteče.
    • Pri panelnih pogovorih upoštevamo razlike med udeleženci v izobrazbi, veščinah in drugih kompetencah.
    • Preprečimo, da bi strokovnjaki s posameznih sorodnih strokovnih področij lahko s svojimi pogledi in strokovno terminologijo prevladali v razpravah in manj usposobljene ali izobražene udeležence spravili v neprijeten položaj.
    • Upoštevamo tudi fizične sposobnosti posameznih udeležencev in jim dodelimo vloge, skladne s tem.
    • Spodbujamo pozitiven medgeneracijski dialog med udeleženci.
    • Določimo vodje skupin, ki delujejo povezovalno. Vloga vodje naj ima značaj koordinatorja.

    4. korak – Ustvarimo raziskovalne podatke in z njimi odgovorno ravnamo

    V prvem koraku smo v točki 1.6 že opisali način ustvarjanja (zbiranje, oddaja in ostali postopki pri ustvarjanju) podatkov. V tem koraku to podrobneje opredelimo. Uspešna izvedba tega vidika raziskave je lahko ključnega pomena za uspeh.

    Odgovorno ravnanje z raziskovalnimi podatki je temelj vsake kakovostne raziskave, kar velja tudi za raziskave v okviru občanske znanosti. Posebnost ravnanja s podatki v občanskih raziskavah je, da pri ustvarjanju podatkov (pri zbiranju, pri izdelavi ali kakršnemkoli drugačnem načinu ustvarjanja) pogosto uporabljajo metode množičnega ustvarjanja. To pomeni, da moramo v različnih fazah upravljanja s podatki biti še posebej pozorni na kakovost le teh. Posebno pozornost je potrebno posvetiti morebitnemu usposabljanju občanskih raziskovalcev, ki bodo podatke ustvarjali oziroma zbirali. Pri tem je poleg tehničnih vidikov potrebno izpostaviti pomen spoštovanja temeljnih načel znanstvenoraziskovalnega dela. V projektih občanske znanosti in množičnega ustvarjanja podatkov udeleženci običajno svoja empirična opažanja beležijo ali pa za ustvarjanje podatkov uporabljajo splošno dostopno opremo, kot so na primer pametni telefoni, kamere in podobno. Bolj ko bodo udeleženci naše raziskave natančni pri ustvarjanju podatkov, večjo verodostojnost bo imela naša raziskava in manj dela bom potrebovali za kasnejše urejanje podatkov.

    Naš nasvet je, da se za ravnanje z raziskovalnimi podatki po potrebi uporabi pomoč centrov za podporo pri ravnanju z raziskovalnimi podatki, ki delujejo v okviru visokošolskih knjižnic v Sloveniji. Eden izmed takih centrov je na primer DiRROS Data (https://dirrosdata.ctk.uni-lj.si/), ki deluje v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani.

    Pogosto govorimo o življenjskem ciklu raziskovalnih podatkov, ki se sestoji iz različnih faz. Nekatere faze so nujne, nekatere le priporočljive, kar je v veliki meri odvisno tudi od narave podatkov samih. Na primer, pri zbiranju osebnih podatkov je morda potrebno pridobiti soglasje odgovornih in zagotoviti ustrezne metode pri ravnanju z osebnimi podatki (na primer anonimizacija podatkov). Pri opazovanju ptic pa na primer ta faza lahko odpade.

    V splošnem se življenjski tok raziskovalnih podatkov sestoji iz sledečih faz:

    • vnaprejšnje načrtovanje ravnanja s podatki, praviloma v obliki Načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki,
    • ustvarjanje podatkov (zbiranje podatkov, izdelava podatkov oziroma kakršenkoli drug način ustvarjanja),
    • obdelava podatkov (statistična obdelava, kakršna koli druga obdelava),
    • analiza podatkov,
    • deljenje podatkov,
    • hramba podatkov.

    Raziskovalci raziskovalne podatke praviloma arhivirajo v enem izmed repozitorijev. Na tak način zagotovijo trajnost podatkov v časovnih okvirih, ko jih predvidijo. Naš nasvet je, da tudi raziskovalne podatke raziskav občanske znanosti arhiviramo v enega izmed repozitorijev. Pri tem je podatkom potrebno dodeliti ustrezno licenco, ki bo zagotavlja možnost, da drugi uporabniki naše podatke ponovno porabijo. Take licence so praviloma odprte licence tipa Creative Commons (CC). V spletnem okolju obstaja veliko število tako imenovanih področnih repozitorijev, ki so vsebinsko specifični in pokrivajo posamezna znanstvena področja. Obstajajo pa tudi tako imenovani splošni repozitoriji, ki zagotavljajo podobne funkcionalnosti kot področni, so pa vsebinsko splošne narave. V Sloveniji deluje mreža repozitorijev v okviru projekta openscience.si. Eden izmed teh je tudi Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije DiRROS. Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, ki z repozitorijem upravlja, med infrastrukturo, ki jo ponuja občanskim raziskovalcem, med drugim ponuja tudi storitve repozitorija DiRROS. Možno je torej, da raziskovalne podatke naše občanske raziskave arhiviramo v tem repozitoriju.

     

    Pri tem koraku lahko deloma ali v celoti upoštevamo sledeča priporočila:

    4.1 Izdelamo načrt za ravnanje z raziskovalnimi podatki

    Natančno določimo postopke pri ustvarjanju podatkov in pri ravnanju z njimi (kdo, na kak način, s katerimi orodji, kje, kdaj je podatke ustvaril), določimo datotečne formate, opredelimo, ali bomo ustvarjene podatke zbirali v spletnem okolju ali na kak drug način. Določimo, ali bodo občanski raziskovalci zbirali podatke posamično ali v skupinah. Določimo, kako dolgo bomo podatke potrebovali in na kak način jih bomo hranili. Določimo, kdo bo imel dostop do podatkov in kaj bo lahko z njimi počel. Izberimo podatkovni repozitorij, kamor bomo podatke arhivirali. Določimo licenco, s katero bomo označili podatke.

    4.2 Izdelamo navodila za ustvarjanje podatkov

    Na podlagi izdelanega Načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki izdelamo podrobna navodila za ustvarjanje podatkov, ki naj vsebujejo vse potrebne informacije, ki bi jih občanski raziskovalci lahko potrebovali pri svojem delu. Po potrebi izvedemo usposabljanje za občanske raziskovalce, ki bodo podatke zbirali. Svetujemo izdelavo navodila v obliki videoposnetka, ki je stalno na voljo na spletu.

    4.3 Izpeljemo pilotni projekt ustvarjanja podatkov

    V pilotnem projektu ustvarjanja podatkov, z naključno izbranimi udeleženci, preizkusimo način ustvarjanja podatkov. Preverimo, kako izbran način ustvarjanja deluje. Preverimo natančnost pri ustvarjanju. Na podlagi ugotovitev izdelamo revizijo protokola ustvarjanja podatkov.

    4.4 Izdelamo platformo za začasno arhiviranje ustvarjenih podatkov

    Določimo načine, kako se ustvarjeni podatki zbirajo in začasno arhivirajo (na primer pošiljanje po e-pošti, začasno arhiviranje na izbrani spletni platformi, uporaba skupnega dokumenta kot na primer Google Drive in podobno). Določimo, s katerimi metapodatki morajo udeleženci opremiti začasno arhivirane podatke (na primer fotografija, datum in ura ustvarjenega podatka, GPS podatki in podobno).

    4.5 Preverimo ustvarjene podatke

    Preverimo ustvarjene podatke. Ugotavljamo predvsem prisotnost tako imenovanih osamelcev, podatkov, ki več kot očitno odstopajo od povprečnih vrednosti. V takem primeru moramo ugotoviti razloge za take vrednosti. Če je vrednost izstopajočega podatka posledica napake, take podatke izključimo. Če je vrednost izstopajočega podatka posledica na primer variabilnosti biološkega parametra v populaciji, izstopajočega podatka ne smemo izključiti.

    4.6 Analiziramo ustvarjene podatke

    Ko podatke zberemo, jih skladno z metodologijo raziskave analiziramo. Načinov analize podatkov je veliko, od statističnih do empiričnih. Izbrana metoda analize podatkov je sestavni del metodologije raziskave.

    4.7 Potrdimo hipotezo

    Tudi potrjevanje hipoteze lahko poteka na več različnih načinov. Izbira je odvisna od tipa raziskave. V primerih, ko gre za kvantitativne podatke, hipoteze praviloma potrjujemo z uporabo statističnih postopkov, kot so na primer korelacijske analize, presečne tabele, t-testi ali hi-kvadrat testi. V določenih primerih lahko hipoteze potrjujemo tudi empirično.

    4.8 Raziskovalne podatke delimo po načelih odprte znanosti

    Občanska znanost deluje po načelih odprte znanosti, zato priporočamo, da pri deljenju rezultatov raziskave, kar pomeni tudi podatkov, upoštevamo načela odprte znanosti. Odprt dostop do raziskovalnih podatkov in njihovo ponovno uporabo omogočajo proste licence Creative Commons (CC).

    Zanimive spletne povezave, ki jih lahko uporabimo v tem koraku:

    DiRROS Data je svetovalni podporni center CTK – Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani – za odgovorno ravnanje z raziskovalnimi podatki. V CTK nudijo individualno svetovanje pri pripravi načrta za ravnanje z raziskovalnimi podatki, izbiri in formatiranju podatkov za javno deljenje, izbiri primernega repozitorija in pri ostalih postopkih deljenja raziskovalnih podatkov po načelih FAIR. https://dirrosdata.ctk.uni-lj.si/

    Nacionalni portal odprte znanosti https://openscience.si/

    Repozitorij DiRROS https://dirros.openscience.si/info/index.php/slo/

    Digitalna knjižnica Slovenije https://www.dlib.si/

    Zenodo (repozitorij) https://zenodo.org/

    Orodja za statistične analize:

    DataTab https://datatab.net/

    JASP https://jasp-stats.org/

    SOFA http://www.sofastatistics.com/home.php

    JAMOVI https://www.goodfirms.co/software/jamovi

    Mac Anova http://www.stat.umn.edu/macanova/macanova.home.html

    In Vivo https://invivostat.co.uk/

    Odprti programi:

    GNU PSPP https://www.gnu.org/software/pspp/

    SciLab https://www.scilab.org/software/scilab

    Odprte licence:

    Creative Commons https://creativecommons.org/

    5. korak – Zaključek naše občanske raziskave: analiza, promocija, deljenje rezultatov in nadgradnja raziskave

    Uspešne občanske raziskave se pogosto ohranjajo in izboljšujejo. S tem pa so mnogokrat povezani tudi problemi s financiranjem raziskave, ki se običajno na določeni točki zaključi. Zato je pomembno, da že pri načrtovanju raziskave razmišljamo o tem, kako ravnati po formalnem zaključku, vključno z načrtovanjem objav, trajno hrambo in možnostjo ponovne uporabe raziskovalnih podatkov ter promocijo rezultatov raziskave.

    Prav tako je potrebno oceniti doseganje ciljev raziskave. Pri občanskih raziskavah cilji praviloma niso osredotočeni le na rezultate raziskave same. Cilji občanskih raziskav so bistveno širši in obsegajo tudi vidike pridobljenega znanja občanskih raziskovalcev. Po zaključku raziskave je zato pomemben odziv udeležencev. S pridobljenimi podatki lahko izboljšamo naš naslednji projekt občanskega raziskovanja. Naj nas pri tem ne odvrne dejstvo, da večina udeležencev v projektih občanske znanosti sodeluje le enkrat. Pomembno je, da ugotovimo, zakaj je temu tako in prilagodimo svojo strategijo načrtovanja v prihodnje. Pri izgradnji skupnosti občanskih raziskovalcev so še posebej pomembni tako imenovani »super – udeleženci« – sorazmerno majhno število predanih udeležencev, ki opravijo pomembna dela. Razumevanje razlogov za njihovo motivacijo ter razumevanje njihovih življenjskih situacij nam omogoči učinkovito načrtovanje občanskih raziskav v prihodnosti.

    Pomembna je tudi nagrada udeležencem, ki v občanskih raziskavah ni v denarni obliki, temveč v obliki javnega priznanja. Pri tem je zelo pomemben osebni pristop, saj s tem udeleženci začutijo in razumejo dejanski pomen svojega prispevka. Ob tem pa se je tudi potrebno zavedati, da nekateri udeleženci morda raje sodelujejo brez posebnega priznanja ali izpostavljanja.

    Širimo rezultate naše raziskave. Če je raziskava potekala v lokalnem okolju, bo najbolj učinkovito pripraviti predstavitev v istem okolju. Za predstavitev lahko na primer izberemo prostore lokalne knjižnice, ki s svojim vzdušjem običajno nudi ustrezne pogoje za tovrstne prireditve. O rezultatih naše raziskave obvestimo medije. Organiziramo tiskovno konferenco, informacije objavimo v časopisih in na informativnih portalih.

    Rezultati raziskav so običajno objavljeni v obliki znanstvenih objav v znanstvenih revijah. Temu je tako tudi v primeru občanskih raziskav, še posebno, ko gre za raziskave, ki jih izvajajo formalne raziskovalne organizacije. Objava v znanstveni reviji je zapleten in kompleksen postopek, zato se s tem delom občanske raziskave ubadajo profesionalni raziskovalci. Jezik znanstvenih objav je pogosto angleški, terminologija je prilagojena znanstvenemu področju. Pomembno je, da je znanstvena objava v odprtem dostopu in je na tak način dostopna najširšemu krogu uporabnikov. Pomembne so tudi objave v poljudno znanstvenih revijah, ki dosegajo širši krog uporabnikov. Objave v teh revijah so v slovenskem jeziku, terminologija je splošnejša in razumljiva najširšemu krogu uporabnikov.

    Pri tem koraku lahko deloma ali v celoti upoštevamo sledeča priporočila:

    5.1 Ocenimo doseganje ciljev naše občanske raziskave

    Ocenimo doseganje ciljev raziskave. Pri tem upoštevamo širše zastavljene cilje, tudi cilje v zvezi s pridobljenim znanjem udeležencev.

    5.2 Preverimo ustvarjene podatke

    Anketiramo udeležence in analiziramo njihov odziv. V anketah udeležencem omogočimo, da predlagajo izboljšave. Predlagajo lahko tudi nove raziskovalne probleme, ki bi jih želeli raziskati.

    5.3 Analiziramo razloge za motivacijo super – udeležencev

    Analiziramo razloge za motivacijo tistih udeležencev, ki so opravili bistveno več dela kot ostali. Pri tem analiziramo tudi njihove življenjske okoliščine in druge razloge za večjo vključenost v delo.

    5.4 Organiziramo druženje ob zaključku raziskave

    Organizirajmo zabavo, na kateri obudimo zanimive in zabavne dogodke med raziskavo. Spodbudimo mreženje med udeleženci, ki se pogosto niti ne poznajo med sabo. Kot sestavni del druženja lahko naredimo tudi predstavitev rezultatov raziskave za udeleženca.

    5.5 Podelimo dokazila o udeležbi in nagrade

    Izdelamo in podelimo dokazila o udeležbi. Prejmejo naj jih vsi udeleženci. Na dokazilih naj bo zapisano ime in priimek udeleženca ter naslov raziskave. Dokazilo naj bo v obliki zahvale. Izbranim udeležencem podelimo nagrade in druga priznanja. Če je mogoče in primerno, pri obrazložitvah izpostavimo osebni prispevek udeležencev. Zavedajmo se, da nekateri udeleženci morda ne želijo prejeti nagrad in priznanj.

    5.6 Promoviramo rezultate raziskave

    Organiziramo javne predstavitve rezultatov. Skrbno izberemo prostor predstavitve. V lokalnem okolju poskušajmo predstavitve organizirati v splošni knjižnici ali kulturnem domu. Rezultate raziskave predstavimo v medijih. Organiziramo tiskovno konferenco, rezultate objavimo v časopisih ali na informacijskih portalih. Za promocijo uporabimo družabna omrežja.

    5.7 Delimo rezultate naše raziskave v obliki objav

    Napišemo poljudne članke in jih objavimo v poljudnoznanstvenih revijah. Znanstvene objave v znanstvenih revijah naj izdelajo profesionalni raziskovalci, ki so pri raziskavi sodelovali. Znanstvene objave naj bodo objavljene v odprtem dostopu.

    5.8 Vnos rezultatov raziskave v bibliografske zbirke

    Rezultate raziskave v obliki objav v poljudnoznanstvenih ali znanstvenih revijah ter v obliki raziskovalnih podatkov dokumentiramo v različnih bibliografskih zbirkah. Še posebej pomembno je, da rezultate dokumentiramo v nacionalnem knjižničnem informacijskem sistemu COBISS. To lahko opravimo v eni izmed knjižnic, ki so vključene v sistem COBISS.

    5.9 Nadgradimo našo raziskavo tudi po zaključku

    Nekatere raziskave se nikoli ne zaključijo. Če se le da, ohranimo našo raziskavo živo tudi po formalnem zaključku. Izboljšajmo metode ustvarjanja podatkov in metode prezentacije rezultatov ter ustvarimo nove podatke, s katerimi dodatno argumentiramo zaključke.

    Zanimive spletne povezave, ki jih lahko uporabimo v tem koraku:

    COBISS.si https://www.cobiss.si/

    The motivations of volunteers in citizen science https://www.the-ies.org/analysis/motivations-volunteers-citizen

    Maund PR, Irvine KN, Lawson B, Steadman J, Risely K, Cunningham AA, Davies ZG. What motivates the masses: Understanding why people contribute to conservation citizen science projects. Biol Conserv. 2020 Jun;246:108587. doi: 10.1016/j.biocon.2020.108587 https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7263733/

    West, S., Dyke, A. and Pateman, R., 2021. Variations in the Motivations of Environmental Citizen Scientists. Citizen Science: Theory and Practice, 6(1), p.14. DOI: http://doi.org/10.5334/cstp.370

    Geoghegan, H., A. Dyke, R. Pateman, S. West & G. Everett (2016). Understanding motivations for citizen science. Final report on behalf of the UK Environmental Observation Framework (UKEOF). https://www.sei.org/publications/understanding-motivations-for-citizen-science/

    Dekorativna slika; Circle the Reptiles, od Twisty Noodle iz Pinterest

    Kontaktni podatki CTK

    Naslov: Trg republike 3, 1000 Ljubljana

    obcanskaznanost@ctk.uni-lj.si 

    Tel: 01 2003 416 (Til Mlakar)

    Skip to content